Vabilo na strokovno srečanje

23.04.2019

Vljudno vas vabimo na brezplačno strokovno srečanje Zakaj nova slovnica in kaj prinaša v šolski prostorki bo v četrtek, 16. maja 2019, ob 17. uri v Srednji zdravstveni šoli v Ljubljani (Poljanska 61). 

PROGRAM

Maruša Kmetglavna direktorica Založbe Rokus Klett: Uvodni pozdrav

Dr. Kozma Ahačič: Zakaj imajo vsi učenci doma atlas, le nekateri pa slovnico?

Povzetek predavanja

Vloga učbenikov je pri pouku vsakega jezika bistveno drugačna, kot je vloga priročnikov: slovnic in slovarjev. Učenci in dijaki se morajo že dovolj zgodaj navaditi na to, da imajo priročnike tudi dejansko »pri roki«, saj bodo le tako znali tudi kot odrasli ljudje brez težav poiskati odgovore na svoja jezikovna vprašanja. Osnovni predpogoj za dobro součinkovanje slovnic, slovarjev in učbenikov pa je seveda njihova teoretična usklajenost. Šolska slovnica je v današnjem času še zlasti pomembna, saj nam ponuja hiter dostop do informacij, ki so dovolj poenostavljene, da so obvladljive tudi za nekoga, ki se z jezikom ne ukvarja profesionalno. Hkrati pa predstavlja šolska slovnica celovit sistem, ki zaradi poenostavitev pušča manj prostora za negotovost in s tem krepi jezikovno samozavest mladih. Ena od bistvenih zahtev sodobne šolske slovnice je tudi to, da omogoča dober prenos metajezikovnega znanja iz maternega jezika v tuje jezike in s tem učinkovitejše medpredmetno povezovanje.

 

Dr. Kozma Ahačič je predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU in profesor na Podiplomski šoli ZRC SAZU. Raziskovalno se ukvarja z zgodovino jezikoslovja in slovničarstva ter sodobnim slovaropisjem. Je urednik in idejni oče slovarskega portala Fran, prihajajočega šolskega slovarskega portala Franček ter avtor dveh šolskih slovnic. Je tudi soavtor posodobljenega učnega načrta za slovenščino v osnovni šoli.



Dr. Martina Križaj: Pouk slovnice oz. razvijanje metajezikovne zmožnosti v osnovni in srednji šoli

 

Povzetek predavanja

Eden od delnih ciljev predmeta slovenščina je razvijanje metajezikovne zmožnosti. To pomeni, da učenci in učenke oz. dijaki in dijakinje pridobivajo znanje o slovenskem jeziku; ob tem si krepijo jezikovno samozavest v slovenščini in pridobivajo splošno jezikoslovno osnovo tudi za učenje tujih jezikov. Pri podrobnejši opredelitvi tega delnega učnega cilja je treba dobro premisliti, katere jezikovnosistemske osnove naj spoznavajo učenci in učenke oz. dijaki in dijakinje (pa tudi kdaj in kako). Eden od temeljev uspešnega pouka slovnice je zagotovo »pošoljenje« znanstvene slovnice – torej predvsem njena vsebinska poenostavitev.

 

Dr. Martina Križaj se raziskovalno ukvarja predvsem s skladnjo sodobnega slovenskega knjižnega jezika, s teorijo sporazumevanja in z didaktiko slovenskega jezika. Je tudi soavtorica učnih načrtov in učnega gradiva za jezikovni pouk v okviru predmeta slovenščina (v osnovni šoli, gimnazijah in srednjih strokovnih šolah).



Dr. Marja Bešter Turk: Jezikovni pouk pri predmetu slovenščina v očeh maturantov

Povzetek predavanja

Izhodišče prispevka bo Toporišičev pogled na pouk slovenskega jezika v gimnazijah pred 50 leti, osrednja pozornost pa bo namenjena današnjemu jezikovnemu pouku pri predmetu slovenščina v gimnaziji, in sicer skozi oči maturantov. Predstavljeno bo njihovo mnenje o količini ur, namenjenih jezikovnemu pouku, vsebini in načinu dela pri pouka ter vzrokih za to. Zanimivo bi bilo slišati tudi mnenja učiteljev.

 

Dr. Marja Bešter Turk je izredna profesorica na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani. Raziskovalno se ukvarja s pragmatičnim jezikoslovjem in z didaktiko slovenskega jezika. Je tudi soavtorica učnega gradiva za jezikovni pouk v okviru predmeta slovenščina (v osnovni šoli, gimnazijah in srednjih strokovnih šolah).



_______________________________________________________________________

Prijave sprejemamo prek spleta, saj je ta način okolju prijaznejši. Kliknite na spodnjo povezavo in izpolnite obrazec. Vaše prijave pričakujemo do četrtka, 9. maja 2019, oz. do zapolnitve prostih mest.

>> Prijava

Nazaj